»Tujec sem bil in ste me sprejeli.« Na začetku novega leta pogled na to, kaj Sveto pismo pravi o sprejemanju tujca, od Levitika do Mateja, in kako je dobrodošlica lahko videti ob običajni nedelji, ko gost ne govori jezika.
Včeraj, 6. januarja, so mnoge cerkve praznovale Gospodovo razglašenje: modri z vzhoda, tujci, ki so prepotovali dolgo pot, so prišli v Betlehem, da bi se poklonili detetu. Med prvimi ljudmi, za katere nam Matej pove, da so prišli k Jezusu, so bili ljudje iz druge dežele, ki so govorili drug jezik.
Novo leto v cerkev pogosto pripelje nove obraze. Zato se zdi to dober teden, da se pomudimo pri tem, kar Sveto pismo pravi o tujcu in o dobrodošlici.
V Mt 25 Jezus opisuje dan, ko bodo narodi zbrani pred Kraljem, in imenuje, kar so storili zanj:
Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli.
Tisti, ki so pohvaljeni, so presenečeni. Ne spominjajo se, da bi stregli Kralju. In On odgovori: »Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40, SSP)
V tem seznamu je nekaj zelo vsakdanjega. Hrana, pijača, dobrodošlica. Nič od tega ne potrebuje programa ali proračuna. To so stvari, ki se zgodijo pri vratih, pri mizi, v pogovoru po bogoslužju.
Zapoved je veliko starejša od Mateja. V postavi, dani Izraelu, Bog pravi:
Tujec, ki biva pri vas, naj vam bo kakor domačin med vami. Ljubi ga kakor sebe, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi. Jaz sem GOSPOD, vaš Bog.
Opazite razlog, ki ga Bog navede. Ne zato, ker je tujec koristen ali si to zasluži ali ker bo nekoč postal kot vsi drugi. Zato, ker se Izrael spominja, kako je bilo biti tujec. Peta Mojzesova knjiga to ponovi: »Ljubite torej tujca, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi.« (5 Mz 10,19, SSP)
Mnogi od nas imamo svoj spomin na to. Prvi teden v novi državi. Prvo bogoslužje v jeziku, ki ga še nismo imeli. Stati potem s skodelico kave, se smehljati in razumeti eno besedo od petih.
Knjiga o Ruti se obrne ob trenutku dobrodošlice. Ruta, Moabka v Betlehemu, gre pabirkovat na polje neznanca, in Boaz ji prijazno spregovori. Pade na obraz in vpraša: »Zakaj sem našla milost v tvojih očeh, da se zmeniš zame, ki sem tujka?« (Rut 2,10, SSP)
To vprašanje, »da se zmeniš zame«, je jedro vsega. Večina tujcev ne prosi veliko. Zelo hitro pa opazijo, ali je kdo opazil njih.
V mnogih cerkvah je dobrodošlica pri vratih topla in iskrena. Težava pride nekaj minut pozneje, ko se bogoslužje začne in je vse v jeziku, ki ga gost razume le na pol. V prostoru so, pa niso čisto del njega.
Tukaj je nekaj majhnih stvari, ki jih cerkve počnejo, nobena od njih ni draga:
Zapomnite si gostovo ime in ga izgovorite pravilno. Če je treba, vprašajte dvakrat. To šteje več kot skoraj karkoli drugega.
Sedite z njimi. Gost, ki sedi sam zadaj, bo na koncu sam tudi odšel.
Imejte Sveto pismo v njihovem jeziku. Sveto pismo na mizi za dobrodošlico v jezikih, ki jih govorijo vaši gostje, jim omogoči, da sledijo berilom.
Recite en stavek v njihovem jeziku. Pozdrav, blagoslov na koncu. Pove jim, da so jih pričakovali.
Povabite jih nazaj, osebno. Ne z oznanilom. Z osebo.
MulingStream smo začeli graditi zaradi enega gosta v eni cerkvi, ki ni mogel slediti pridigi. Gostu omogoča, da celotnemu bogoslužju sledi v svojem jeziku, v živo, na telefonu, ki ga že ima v roki, ne da bi karkoli nameščal in ne da bi moral kdo vnaprej vedeti.
Poslušajo lahko s slušalkami ali berejo prevod kot besedilo, kar služi gostu, ki slabše sliši, pa tudi tistemu, ki bere hitreje, kot posluša. Več o strani gosta lahko preberete na kako deluje za poslušalce.
To je en način, kako reči »opazili smo vas«. Ne nadomesti stiska roke, imena, kave in povabila nazaj. Pomeni le, da se dobrodošlica ne ustavi, ko se začne pridiga.
In deluje za gosta, ki ga nihče ni načrtoval. Cerkev ne more vedeti, katero nedeljo bo vstopil nekdo iz Eritreje ali Irana ali Venezuele. Ko gost lahko izbere svoj jezik na svojem telefonu, cerkvi tega ni treba vedeti. Biti mora le pripravljena.
»Ne pozabljajte gostoljubnosti, saj so nekateri po njej, ne da bi vedeli, gostili angele.« (Heb 13,2, SSP)
Ne vemo, kdo bo letos vstopil v naše cerkve. Morda nekdo od daleč, ki prepotuje dolgo pot, kot so jo modri. Kdor koli že so, naj najdejo cerkev, ki jih opazi, in naj ima vaša cerkev blagoslovljeno novo leto.
Povejte nam o svojem občestvu in jezikih, ki jih prinašajo vaši gostje. Na vsako sporočilo odgovorimo sami.